ROLLING STONES PROJECT
PORTOROŽ 20.7.2008
Tim Ries - saksafonist Rolling Stonesov
Darryl Jones - basist Rolling Stonesov
Bernard Fowler - back vokal Rolling Sonesov
Michael Davis - trobenta Rolling Stonesov
Frederick Favarel - kitara
Marc Miralta - bobni
IorrFestival
Rolling Stones Fan Club
Foto: Louise Roberts
Tim Ries & Slavko Franca
CHRIS JAGGER
Happy birthday
CHRIS JAGGER'S ATCHA
LJUBLJANA 27.4.2008
PORTOROŽ 28.4.2008
Pred obiskom v Sloveniji je Chris Jagger namenil nekaj odgovorov tudi slovenskim prijateljem glasbe. Orisal je aktualno ploščo Act Of Faith njegove zasedbe Atcha, povedal nekaj o glasbenih vplivih ter predstavil prednosti, ki jih ima kot ustvarjalec na različnih področjih umetnosti.
RockLine: Koliko časa je nastajala plošča Act Of Faith?
Chris Jagger: Veliko dela je opravil bobnarjev sin, v bendu igra kitaro, star je malo čez dvajset let. V resnici je opravil večino snemanja in zvočnega oblikovanja, od vseh je posvetil plošči največ časa. Sam sem napisal večino glasbe, igral in pel.
RockLine: Na plošči sodelujejo eminentni gostje, vaš brat Mick, kitarist skupine Pink Floyd David Gilmour, pevka Sam Brown in drugi. Lepa popotnica za album, ki pa ni pretresel glasbenih lestvic. Kaj mislite o nepredvidljivem glasbenem poslu današnjega dne?
Chris Jagger: Pravzaprav ne gre za posel, ampak boj za preživetje. Poglejte, ko posnameš ploščo, bi vsi radi, da jo daš ljudem zastonj ali v roke ali na internet. Trenutno je zelo težko služiti s prodajo plošč.
RockLine:Od kod vaša ljubezen do glasbenega sloga "zydeco"?
Chris Jagger: Oh, ne vem. Slišal sem Cliftona Chenierja v poznih šestdesetih letih, imel sem njegovo ploščo, izdano pri založbi Arhoolie. Zelo mi je bil všeč njegov blues s harmoniko. Bil je zelo masten neworleanški zvok, vendar nisem nikdar pomislil, da bom mnogo let pozneje igral v skupini, ki bo preigravala tako glasbo. To zvrst sem spoznaval tudi prek prijatelja violinista, ki je imel v Londonu skupino The Balamalagators. Igrali so mešanico cajuna in zydeca. Večkrat sem jih gledal na koncertih in takrat me je prešinilo, da bi lahko tudi sam pisal v tem slogu in uporabljal pripadajoč tempo.
RockLine: Znani ste kot ustvarjalec in izvajalec na različnih umetniških področjih. Kaj je najboljše, kar ste izluščili iz teatra, glasbe in slikanja ter umestili v svoj glasbeni slog?
Chris Jagger:Težko vprašanje. Delo v gledališču mi je približalo oder z drugega zornega kota. Četudi ne izvajaš glasbe, si še vedno na odru, še vedno si izvajalec in tvoje poslanstvo je, da zabavaš ljudi. Pomembno je, da komuniciraš z občinstvom, jim pripoveduješ zgodbe....govoriš, naj ne bodo v skrbeh...Ko je človek mlajši, je pogosto pri nekaterih zadevah malo hiter, izkušnje iz gledališča so tukaj dobre, saj te disciplinirajo. Ko pišeš knjigo, pripoveduješ zgodbo in isto je pri pisanju pesmi. Ti dve dejavnosti imata nekaj skupnega, pri glasbi pač pripoveduješ zgodbo v glasbi.
RockLine:Kako v ustvarjalnem procesu dobivate navdih in ideje za skladbe?
Chris Jagger:To pride iz vsakdanjega življenja, iz opazovanja dogajanja okrog tebe. Tu ni pravila. Včasih nekdo nekaj pove ali kaj prebereš, včasih se s kakšno idejo zbudiš,. Najbolje je, da navdih pride po naravni poti, ni dobro, če se priganjaš. Seveda je glavna ideja, o kateri hočeš govoriti. Mnogo ljudi hoče napisati skladbo, ker imajo dober verz ali nekaj, za kar mislijo, da je dobro. Ideja pa mnogokrat ni dobra. Skladbe navadno opisujejo poraze in zmage ali zaljubljenost in nesrečo, ko niso zaljubljeni, spet druge govorijo o položaju v svetu. Ustvarjalec mora imeti gonilno silo in dobro idejo, nato se lahko loti dela, ker lahko iz nečesa izhaja. Če te ideje ni, se bodo nakopičili delčki informacij, ki so sestavni del skladbe, vendar nimajo posebnega pomena.
RockLine: Veliko časa preživite na vrtu. Ponavadi je to zelo pomirjujoča izkušnja. Kako vrtnarjenje vpliva na vas?
Chris Jagger:Prijetno je gojiti svojo hrano. Dobro se počutim, ko jem svojo hrano. Če kdo pri kosilu na krožniku pusti kakšen korenček, mu rečem: "Kaj delaš? Ta korenček sem sam pridelal! Pojej ga!"
RockLine: Kaj lahko pričakujemo na obeh nastopih v Sloveniji?
Chris Jagger:V glavnem bodo skladbe, ki sem jih posnel na ploščah s skupino Atcha. To so Atcha, Channel Fever in Act Of Faith. Poleg teh bomo zaigrali nekatere priredbe. Če bodo obiskovalci želeli plesati in skakati, bomo igrali ustrezno glasbo. Če pa bodo sedeli, bo program malce drugačen, ker bodo hoteli bolj zbrano poslušati. Odvisno je tudi, kako dobro poslušalci razumejo angleščino, če je ne najbolje, moraš nastop poenostaviti. Mislim, da bo zabavno, res se veselim, saj nisem bil v Ljubljani že zelo dolgo, morda še od časov generalisima Tita.
Chrisa sem pomiril z zagotovilom, da naši poslušalci zelo dobro razumejo angleščino, tako da s komunikacijo med nastopom ne bo težav.
intervju vodil: Jernej Vene
fotografije: Daniel Pavlica
Tim Ries s svojim »The Rolling Stones Project« navdušil portoroški Avditorij! (2Galerija
Rolling Stones
Kraj: Avditorij, Porotorž, Slovenija
Datum koncerta: 20. julij 2008
Število obiskovalcev: 1000
Cena karte: 30 € v predprodaji, 35 € na dan koncerta
Avtor reportaže: Lea Lesar
Datum reportaže: 20. julij 2008
Setlista:
The Rolling Stones Project:
1. (I Can`t Get No) Satisfaction
2. Waiting On A Friend
3. Honky Tonk Women
4. Wild Horses
5. Gimme Shelter
6. Lady Jane
7. Miss You
----- dodatek -----
8. Ruby Tuesday
Ni se zgodilo prvič, da so Slovenijo obiskala imena, ki so na takšen in drugačen način povezana z velikimi The Rolling Stones. Štiriindvajsetega aprila se je v ljubljanski Cvetličarni Mediapark mudil Chris Jagger, mlajši brat famoznega Micka, preteklo nedeljo, dvajsetega julija, pa je v portoroškem Avditoriju nastopil Tim Ries s svojim projektom »The Rolling Stones Project«, pri katerem sodelujejo še The Rolling Stones basist Darryl Jones (ta je leta 1993 zamenjal Billa Waymana), back vokalist Bernard Fowler in trombonist Michael Davis. Gospodom sta se na odru pridružila še Frederick Favarel, kitarist iz Pariza, in bobnar Marc Miralta, Španec, doma iz Barcelone. Od njihovih treh evropskih koncertov se je zadnji odvijal prav pri nas.
Tim Ries, ki velja za prvega saksofonista sodobne glasbe in je napisal več kot sto jazz in klasičnih kompozicij, je na idejo o rearanžiranju komadov slavnih Rollingov prišel že leta 1999, ko se jim je prvič pridružil na turneji, imenovani »No Security«. Sprva je za zabavo in v zanosu radovednosti v jazz preobleko odel »Moonlight Mile« in ker je komad izzvenel skoraj bolje kot v rock izvedbi, so mu sledili še drugi. Tako bo devetega septembra izšel drugi album, naslovljen »Stones World: Rolling Stones World Music Project«, na katerem bo sodelovalo 72 glasbenikov s štirih celin, besedila pa bodo izvedena v kar devetih jezikih.
Dogodek je ob pol deseti uri zvečer odprla šestčlanska primorska jazz-rock-latino-fusion instrumentalna zasedba Cube Jazz, ki nam je v dobre pol ure predstavila svoj izjemen talent, kar pa ni vprašljivo, saj fantje študirajo na avstrijskem konservatoriju in so redni gostje na takšnih in drugačnih jazz prireditvah pri nas in v tujini.
Malce pred pol enajsto uro zvečer, ko so Cube Jazz že dodobra ogreli publiko, so pred skoraj tisoč glavo množico stopili tisti, zaradi katerih so se vsi zbrali. Tim Ries, Darryl Jones, Michael Davis, Frederick Favarel in Marc Miralta so nam za začetek postregli z instrumentalno verzijo komada »(I Can`t Get No) Satisfaction«, ki mu je sledil prav tako instrumentalni »Waiting On A Friend«. Omenjena komada, ki sta se zavlekla v preko dvajset minutno izvajanje, sta dokazala, da legendarni komadi še bolj legendarnih The Rolling Stones tudi v jazz izvedbi odlično zvenijo, predvsem pa, nasprotno od energične rock`n`roll verzije, delujejo pomirjujoče. Omenjeni zasedbi se je nato na odru pridružil še Bernard Fowler, ki je zbrane navdušil z odličnimi vokalnimi sposobnostmi. Čeprav opevana »Honky Tonk Women« nikoli ne zveni isto in ji Tim pušča prostor za improvizacijo, je tudi v jazz izvedbi divja, kot je bila. »Wild Horses« je dobil čutno obarvano noto, Bernardu pa se je med refrenom na vokalu pridružil tudi Tim. Definitivno vrhunec večera. Ob poslušanju »The Rolling Stones Project« se zdi, kot da je razvajan vsak atom. Balzam za telo in duha. Sledila je instrumentalna verzija komada »Gimme Shelter«. Kljub temu, da se je na koncertu sedelo, se je našlo tudi nekaj tistih, ki so se tebi nič meni nič postavili pod oder in brez sramu zaplesali. »Lady Jane« je le-tem dala še eno tako priložnost. Gospodje so želeli po eni uri in pol igranja večer zaključiti z »Miss You«, vendar jim to ni uspelo. Ko so se že poslovili in odšli dol z odra, sta se zaradi prigovarjanja publike nanj vrnila Tim in Bernard ter za piko na i odigrala in zapela še zimzeleno »Ruby Tuesday«. Nepozabno! Neponovljivo!
»The Rolling Stones Project« so dokazali, da komadi legendarnih Rollingov vedno zvenijo dobro, pa naj imajo bodisi rock bodisi jazz preobleko. Pri tem pa je zanimivo tudi to, da nikoli ne zvenijo isto, saj ponujajo dovolj prostora za improvizacijo in imajo Tim in ostali pri preigravanju proste roke.
Besedilo: Lea Lesar
Fotografije: Rok Podgrajšek
----- English version -----
It wasn't the first time we have seen big names connected to The Rolling Stones come to Slovenia. On the 24th of April, Chris Jagger, the younger brother of the famous Mick, was in Cvetličarna Mediapark and on Sunday 20th of July, we were able to enjoy Tim Ries with his »The Rolling Stones Project« at the Avditorij in Portorož. The project also involves Rolling Stones bass player Darryl Jones (took over for Bill Wyman in 1993), back vocalist Bernard Fowler and trombone player Michael Davis. They were also joined by Frederick Favarel, a guitarist from Paris, and drummer Marc Miralta, a Spaniard from Barcelona. They played three concerts in Europe and the last one took place in or country.
Tim Ries is considered the best saxophone player of the era and has written more than a hundred jazz and classical pieces. He first came up with the idea of rearranging pieces of the great Stones already in 1999, when he first joined them on their »No Security« tour. For a laugh and out of curiosity, he rearranged »Moonlight Mile« in a jazz way and because the song sounded almost better than the rock version, other pieces followed. And so on September 9th, he will release the second album called »Stones World: Rolling Stones World Music Project«, which will include 72 musicians from 4 continents, with lyrics in nine different languages.
The event started at 9.30 by the six members of the local jazz-rock-latino-fusion instrumental band Cube Jazz. In a bit more than half an hour, they showed their tremendous and unquestionable talent, which is not strange as the guys study music at the Austrian conservatory and are regular guests on jazz concerts in Slovenia and abroad.
A litlle before 10.30 in the evening, after Cube Jazz warmed up the crowd, the people everyone wanted to see finally took to the stage. Tim Ries, Darryl Jones, Michael Davis, Frederick Favarel and Marc Miralta started with an instrumental version of »(I Can`t Get No) Satisfaction«, followed by another instrumental rendition of »Waiting On A Friend«. These two pieces, which went on for more than twenty minutes, proved that legendary pieces of the Stones sound great as jazz tunes as well, but they especially sound different than the energetic rock`n`roll versions, more relaxing. The band was then joined on stage by Bernard Fowler, who thrilled the crowd with his vocal prowess. Eve though the excellent »Honky Tonk Women« never sounds the same and Tim leaves a lot of room for improvisation, it is just as wild in its jazzier form. »Wild Horses« was even more sensual and Bernard was joined on vocals by Tim during the chorus. It was definitely the highlight of the evening. Listening to »The Rolling Stones Project«, it seems like every fibre of your being is being spoiled. It relaxes both the body and the soul. After that, we heard the instrumental version of »Gimme Shelter«. Even though this was a venue with seats, there were quite a few people who cam under the stage and started to dance without reservations. »Lady Jane« proved as another perfect opportunity for the people to dance again. The band wanted to finish the evening after an hour and a half with »Miss You«, but they didn't get away with it. After they had left the stage, the crowd's cheering got Tim and Bernard back and they did an excellent version of the great hit »Ruby Tuesday«. Unforgettable! Unrepeatable!
»The Rolling Stones Project« proved that Rolling Stones songs sound great, no matter if they are played in a rock or jazz way. It is also interesting to note that they never sound the same because they offer a lot of room for improvisation and so Time and the rest of the band have a lot of freedom when thy play.
